Omemba: Adam Kay

»Dobil sem knjigo. To iskreno navdušenje, da lahko berejo. Kot da sem jim naredil uslugo s tem, da sem knjigo napisal.«

»To sem odprl v času, ko je ena od vlad oz. ministrstvo za zdravje sprejelo interventni zakon, da bodo specializacije na nacionalni ravni, ne na ravni bolnišnice.«

»Ljudje se počutijo, kot da te zelo dobro poznajo, kot da si njihov prijatelj. Ampak meni je ta odnos na nek način zelo lep.«

»Moje osnovno pravilo je, da svetujem in kažem samo to, kar vem, da bo ljudem pomagalo.«

»To lahko res hitro izgubiš in moraš biti previden. Ampak po mojem, če delaš res fer, ni take nevarnosti.«

»To mi je ena od najljubših stvari: ko nekdo reče, kako prenaša to knjigo v resnično življenje.«

»Že na fakulteti kdaj razmišljaš: 'Joj, on pravi, da se uči, glej mene.' Ampak to primerjanje je zelo neprimerno, se pa dogaja.«

»Vsi to delamo, študenti medicine in zdravniki. Nekdo pride k tebi in ti jamra, da je imel težak dan v službi. Ti pa začneš: 'Ti sploh ne veš, sem imel nočno in dežurstvo ...'«

»Zvezdniki, bogati in oboževani, naredijo samomor zaradi depresije. Moraš pustiti ljudem, da čutijo vse spekter svojih čustev, ne glede na obremenitve.«

»Je pa seveda prav, da v epidemiji rečeš zdravniku: 'Bravo, res si bil obremenjen.'«

»Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele.«

»Ljudi ne primamlja svetloba, ampak tema …«

»Spadam med Jude, ki krasijo božično drevesce in ne berejo tore, ampak med kolegi sem veljal za dovolj judovskega, da bi moral z veseljem žrtvovati vsakoletni maraton žretja in buljenja v teve za dobrobit človeštva.«

»Božiče sem prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo.«